Show simple item record

dc.contributor.authorZAGORC, Saša
dc.contributor.authorKOS, Marjan
dc.contributor.authorKUKAVICA, Jaka
dc.contributor.authorURANKAR, Matija
dc.date.accessioned2019-09-12T15:10:03Z
dc.date.available2019-09-12T15:10:03Z
dc.date.issued2019
dc.identifier.citationIgor Ž. ŽAGAR and Ana MLEKUŽ (eds), Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju, Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2019, pp. 35-50en
dc.identifier.isbn9789612703110
dc.identifier.isbn9789612703127
dc.identifier.urihttps://hdl.handle.net/1814/64087
dc.description.abstractŠtudij prava je zaradi zakoreninjenih predstav in razvojno pogojenih omejitev pogosto neupravičeno označen kot študij pomnjenja in predavanj ex cathedra. Kljub temu pa je preboj sokratične metode v izobraževalni proces vse bolj očiten. V prispevku se ukvarjamo z moot court študentskimi tekmovanji, v okviru katerih študenti tekmujejo v simuliranem postopku pred sodiščem. Poudarek je na tekmovanjih s področja prava človekovih pravic. Primerjava poučevanja prava pri nas in v tujini kaže, da ex cathedra metoda poučevanja mora imeti svoje mesto, a je tekom študija smiselno vedno bolj vključevati tudi metode, ki vzpodbujajo pravu imanentno dialektiko. Predvsem na fakultetah s področja common law tradicije se sokratična metoda uporablja intenzivneje, pri čemer tudi nekatere kontinentalne pravne fakultete moot court tekmovanja štejejo kot obvezen del študijskega programa. Študij prava lahko zasleduje zelo različne cilje, a je kljub temu mogoče ugotoviti, da želi oblikovati pravnika, ki bi ga krasilo analitično-sintetično razmišljanje, ki naj bi mu ob poznavanju pravne dogmatike in veljavne pravne ureditve pomagalo pri reševanju problemov, s katerimi se sooča v praksi. Tradicionalni pristopi ta cilj dosegajo le delno, prav moot court tekmovanja pa dopolnjujejo številne njihove pomanjkljivosti. Študenta namreč privedejo do poglobljenega doktrinarnega znanja, ki ga mora ustrezno uporabiti na konkretnem primeru, nato pa svoja stališča jasno in argumentirano pisno in ustno prestaviti. Tudi z vidika pomnjenja je ta metoda zelo učinkovita. Vključitev tekmovanj v formaliziran študijski proces tako z vidika študentov, kot mentorjev in fakultet, prinaša pozitivne in negativne vidike. Ne glede na to pa je določena mera formalizacije s strani fakultete nujna, saj le ta zagotavlja dolgoročen uspeh pri uporabi te metode poučevanja. Načini vključevanja tovrstnih tekmovanj v učne načrte so zelo raznoliki. V prispevku zavzemamo stališče, da bi bilo zaradi številnih pozitivnih učinkov ta tekmovanja smiselno še v večji meri vključiti v študijske programe fakultet.en
dc.format.mimetypeapplication/pdfen
dc.language.isoslen
dc.publisherPedagoški inštituten
dc.rightsinfo:eu-repo/semantics/openAccessen
dc.rights.urihttp://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/*
dc.titleŠtudentska moot court tekmovanja v službi modernega izobraževalnega procesaen
dc.typeContribution to booken
dc.identifier.doi10.32320/978-961-270-311-0
dc.rights.licenseAttribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International*


Files associated with this item

Icon
Icon

This item appears in the following Collection(s)

Show simple item record

Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Except where otherwise noted, this item's license is described as Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International